-
Delo • 2. veljače 2012. •komentiraj
Kategorija:
Dediščina
Thu, 02 Feb 2012 12:00:00 +0100
Ljubljana - Na današnji dan pred 130. leti se je rodil pisatelj James Joyce, eden najpomembnejših romanopiscev 20. stoletja. Joyceov svojstven slog zaznamuje preplet notranjega monologa in toka zavesti z elementi simbolizma, psihoanalize in fantastičnega. V slovenščino so prevedena vsa njegova ključna dela, pa tudi manj znani zapisi.
James Joyce (1882-1941) se je rodil v Dublinu. Študiral je filozofijo in jezike. Leta 1902 je odšel v Pariz, da bi se posvetil študiju medicine in naravoslovja, tam pa se je seznanil z literarnim simbolizmom in realizmom. Leta 1904 je dokončno zapustil Irsko in živel v tujini, večinoma v Trstu, Parizu in Zürichu, kjer je leta 1941 tudi umrl.
Med vrhunce Joyceovega ustvarjanja literarni kritiki uvrščajo romane Ulikses, Umetnikov mladostni portret in Finneganovo bdenje, zbirko kratkih zgodb Ljudje iz Dublina ter zbirki pesmi Komorna ...
-
Dnevnik • 2. veljače 2012. •komentiraj
Na današnji dan pred 130. leti se je rodil pisatelj James Joyce, eden najpomembnejših romanopiscev 20. stoletja. Joyceov svojstven slog zaznamuje preplet notranjega monologa in toka zavesti z elementi simbolizma, psihoanalize in fantastičnega. V slovenščino so prevedena vsa njegova ključna dela, pa tudi manj znani zapisi.
-
Slovenska Tiskovna Agencija • 2. veljače 2012. •komentiraj
Na današnji dan pred 130. leti se je rodil pisatelj James Joyce, eden najpomembnejših romanopiscev 20. stoletja. Joyceov svojstven slog zaznamuje preplet notranjega monologa in toka zavesti z elementi simbolizma, psihoanalize in fantastičnega. V slovenščino so prevedena vsa njegova ključna dela, pa tudi manj znani zapisi.
-
Primorske Novice • 2. veljače 2012. •komentiraj
Moderni književni klasik James Joyce (1882-1941), nekdaj naš sosed, je leta 1909 iz Dublina ljubljeni Nori v Trst pisal: “La nostra bella Trieste! Kolikokrat sem to izrekel v jezi, toda nocoj to resnično čutim. Hrepenim po tem, da bom uzrl migotajoče luči na rivi, ko bo vlak peljal mimo Miramara. Navsezadnje, Nora, je to mesto, ki nama je nudilo zatočišče.”